Predstavitev JSS MOL

Pravica do varnega bivališča je ena od temeljnih človekovih pravic. V bivši Jugoslaviji je bila v ustavi zapisana pravica do stanovanja. V času samoupravnega socializma so bile organizirane samoupravne stanovanjske skupnosti, znotraj katerih naj bi se srečevala interesa tistih, ki so zagotavljali stanovanja in iskalcev stanovanj. Gradile so se predvsem spalne stanovanjske soseske, v katerih je bila velika skrb posvečena dobri izvedbi stanovanja. Zaradi izredno nizkih najemnin pa so razen nekaterih projektov celovite prenove zelo malo vlagale v vzdrževanje in obnovo obstoječih stanovanj. Najemniki stanovanj so bili imetniki stanovanjske pravice, ki je bila zelo močna, saj se je ne le prenašala na družinske člane, temveč tudi zamenjevala in jim omogočala vlaganja v modernizacijo stanovanj.

Zaradi lahkega dostopa do stanovanjskih posojil, ki jih je bilo s pomočjo inflacije zlahka odplačevati, se je bohotila individualna, pretežno razpršena gradnja za dejanske potrebe prevelikih hiš.

Z osamosvojitvijo Slovenije in prehodom v kapitalistično ureditev so se bistveno spremenile razmere na stanovanjskem področju. V ustavi je bila dolžnost zagotavljanja stanovanj nadomeščena z obvezo omogočanja pridobitve stanovanja ob lastnem prizadevanju posameznika. Posebnega sistemskega vira za zagotavljanje stanovanj ni bilo več. Veliko denarja se je nabralo od odprodaje stanovanj v družbeni lasti, vendar predvsem v podjetjih niso bila namensko porabljena. Pričakovano je bilo, da bosta večino problemov na stanovanjskem področju, predvsem pa vzdrževanje obstoječih stanovanj rešili privatizaciji stanovanj na osnovi stanovanjskega zakona in zakona o denacionalizaciji.

Ko je bila v Ljubljani ukinjena samoupravna stanovanjska skupnost, je del nalog prešlo na takratnih 5 občin, del pa na Mesto Ljubljana kot posebno družbeno politično skupnost. Ker je bila Ljubljana ne glede na upravno razdeljenost prav na področju komunalne infrastrukture in stanovanj enovita, so se takratne občine (žal brez Mesta) odločile ustanoviti enoten stanovanjski sklad ljubljanskih občin. Te namere pa niso dosledno izvedle, saj so vsaka zase še vedno zadržale lastništvo stanovanj.

Preden bi bilo mogoče delovanje Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin nadgraditi, se je uveljavila reforma lokalne samouprave, ki je dotedanjo organiziranost na lokalni ravni razdelila na državno in občinsko.

Bistveno vprašanje je bila delitvena bilanca med vsemi naslednicami. Na stanovanjskem področju je bilo potrebno ne le združiti službe, ki so prej delovale pri šestih pravnih prednikih, temveč tudi vse evidence, vsa dokazila o lastništvu ter vsa denarna sredstva in seveda opredeliti način izvajanja nalog lokalne skupnosti.

V okviru Mestne uprave Mestne občine Ljubljana je bil organiziran Oddelek za stanovanjsko gospodarstvo. Še naprej sta delovala Stanovanjski sklad ljubljanskih občin in Stanovanjski sklad ljubljanskih občin Neprofitna stanovanjska organizacija d.o.o., ki je bila ustanovljena z namenom pridobivanja posojil od Stanovanjskega sklada R Slovenije.

Ko je leta 2000 Državni zbor RS po več letih priprave sprejel Nacionalni stanovanjski program in leta 2000 Zakon o javnih skladih ter so pravne naslednice petih ljubljanskih občin v letu 2001 sprejele dogovor o delitvi premoženja, so bili izpolnjeni pogoji za ustanovitev Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.

Glavna cilja ustanovitve Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana sta dva:
  • poenotiti vse delo na stanovanjskem področju v okviru ene pravne osebe in s tem doseči še večjo transparentnost porabe javnih sredstev;
  • zagotoviti ob enakem številu zaposlenih večjo učinkovitost tako pri gospodarjenju z obstoječim stanovanjskim skladom kot pri pripravi in vodenju novih investicij.

Mestni svet Mestne občine Ljubljana je tako na 33. seji 17. decembra 2001 sprejel Odlok o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, ki je začel delovati 1. julija 2002. S tem aktom je določeno, da se je Stanovanjski sklad ljubljanskih občin preoblikoval v Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, ki se mu je obenem pripojila tudi Neprofitna stanovanjska organizacija. Tako je danes sklad osrednja institucija za izvajanje stanovanjske politike v Mestni občini Ljubljana, ki izvaja poslovno politiko in stanovanjski program na lokalni ravni ter opravlja upravne naloge na stanovanjskem področju iz pristojnosti Mestne občine Ljubljana.

Hkrati z enovito organiziranostjo je Mestna občine Ljubljana na sklad v namensko premoženje prenesla del obstoječega stanovanjskega fonda ter vsa finančna sredstva iz stanovanjskega področja. Preostale stanovanjske nepremičnine pa daje skladu z vsakoletno pogodbo v upravljanje. Del mestnega nepremičnega premoženja je zaradi nedokončanih postopkov denacionalizacije izven pravnega prometa. Neobremenjeno stanovanjsko nepremično premoženje in tudi zemljišča za najemno stanovanjsko gradnjo pa s posameznimi sklepi o dokapitalizaciji sukcesivno prenaša na sklad.

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je bil ustanovljen zato, ker je to logično nadaljevanje dosedanjih reform na stanovanjskem področju s ciljem zagotavljanja več najemnih stanovanj in boljšega urejanja odnosov na stanovanjskem trgu, kjer naj se enakopravno uravnotežata ponudba in povpraševanje.

Organizacijska struktura in dejavnosti lokalnega stanovanjskega sklada, s katerimi uresničuje zastavljene cilje, so predstavljene v nadaljevanju.

V skladu z Odlokom o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (Ur. l. RS, št. 109/01, 18/08, 53/09) Mestni svet MOL imenuje Nadzorni svet Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana. Nadzorni svet je v sestavi:
  • Anton PODOBNIK, predsednik,
  • Ksenija SEVER, namestnica predsednika,
  • Urša OTONIČAR, članica,
  • Anton COLARIČ, član,
  • Mojca LOZEJ, članica.
p.p.2012
Zarnikova ulica 3, 1104 Ljubljana

Tel. h.c.:   01 306 14 36
Tel. tajništvo:   01 306 14 00
E-pošta:   jss.mol@ljubljana.si

URADNE URE

Glavna pisarna

PON. 8:00-16:00
TOR., ČET. 8:00-15:00
SRE. 8:00-17:00
PET. 8:00-14:00

Strokovne službe

Ponedeljek:

  08:00 do 12:00
13:00 do 16:00
     
Sreda:

  08:00 do 12:00
13:00 do 17:00
 
Petek:
  08:00 do 12:00
     

TELEFONSKI IMENIK >
LOKACIJA >

Spletno mesto za polno delovanje uporablja piškotke.

Omogočajo nam, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto izboljšujemo. S tem, ko spletno mesto uporabljate, dovoljujete uporabo teh piškotkov.