X

Natečaj Povšetova

Mestni Kare Povšetova

Javni urbanistično arhitekturni natečaj

PREDMET NATEČAJA

Natečajno območje obsega mestni kare med Povšetovo, Potočnikovo in Glonarjevo ulico ter Poljansko cesto. Južni del kareja, ki meji na Poljansko cesto, Potočnikovo in v manjšem delu tudi na Glonarjevo ulico, sestavljajo večinoma starejši objekti s stanovanjskim programom in nekaj novogradnjami oz. rekonstrukcijami, severni del kareja, ki leži severno od ježe, pa pretežno zapuščeni, večinoma dotrajani industrijski objekti oz. hale, v katerih se je izvajal program Cestnega podjetja Ljubljana in Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga. Del JP VOKA Snaga je na območju še vedno aktiven. Ta izjemno kakovostna lokacija leži tik ob zgodovinskem jedru Ljubljane, ob notranjem mestnem cestnem obroču (Roška - Njegoševa) ter v bližini reke Ljubljanice in zelenih površin Ljubljanskega gradu in Golovca. Peš sta dostopni večja koncentracija zdravstvenih in šolskih programov ter bogata ponudba drugih javnih programov. Z javnim natečajem sta Mestna občina Ljubljana in njen javni stanovanjski sklad kot osrednja institucija za izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa na lokalni ravni iskala najboljše urbanistično-arhitekturne rešitve za urbano prenovo celotnega kareja. Pretežni del novega programa obsega sodobna stanovanjska soseska s stanovanji, ki bodo oddana v neprofitni najem. Poleg stanovanjskega programa je v kare umeščen zbirni center s programom ravnanja z odpadki, ki postaja nepogrešljiv del infrastrukture mestnih središč. Z zasnovo zaprtega objekta zbirnega centra, ki je za urbana območja ustreznejša, je mogoče nadzorovati vpliv na neposredno soseščino. Kot nadgradnja osnovnega programa so v objektu predvidene funkcije promoviranja smotrnejšega ravnanja z odpadnimi materiali, kot sta center ponovne uporabe in papirna delavnica. Z uspešno izvedbo javnega natečaja je naročnik izbral oz. pridobil najkakovostnejšo urbanistično-arhitekturno zasnovo, ki bo podlaga za urbanizacijo in razvoj degradirane lokacije na robu mestnega centra.

 

OCENJEVANJE

 

Naročnik je za ocenjevanje natečajnih elaboratov imenoval ocenjevalno komisijo v sestavi:

  • prof. Janez Koželj, univ. dipl. inž. arh., predsednik ocenjevalne komisije
  • izr. prof. mag. Boštjan Vuga, univ. dipl. inž. arh., Grad. Dip. (AA), namestnik predsednika
  • dr. Aleš Mlakar, univ. dipl. inž. kraj. arh., član
  • Maja Ivanič, univ. dipl. inž. arh., namestnica člana
  • Maja Žitnik, univ. dipl. inž. arh., članica
  • Uršula Longar, univ. dipl. inž. gradb., članica
  • Sašo Rink, univ. dipl. prav., član
  • Tanja Gašperšič, univ. dipl. inž. arh., članica
  • Matic Kuščer, mag. inž. arh., namestnik člana
  • Urh Vidmar, dipl. inž. pom., izvedenec (osončenje)
  • Jože Gregorič, inž. kem. tehn., izvedenec (zbirni center)
  • dr. Maruša Matko Rebec, univ. dipl. inž. kraj. arh., izvedenka (OPN)
  • mag. Darja Pergovnik, univ. dipl. inž. kraj. arh., izvedenka (kulturna dediščina)
  • Damijan Gašparič, univ. dipl. inž. arh., M. Arch., poročevalec
  • Aleša Mrak Kovačič, univ. dipl. inž. arh., poročevalka
  • Maj Juvanec, univ. dipl. inž. arh., skrbnik natečaja
  • Karmen Pintar Oblak, univ. dipl. prav., pravno-administrativna skrbnica natečaja in javnega naročila

Elaborati so bili ocenjevani v skladu z merili, določenimi v natečajnih pogojih (tu so navedeni po padajoči pomembnosti):

  1. skladnost zasnove s prostorskimi akti ter drugimi varstvenimi režimi in značilnostmi lokacije
  2. celovitost urbanistične, krajinske in prometne zasnove
  3. inovativnost in funkcionalnost arhitekturne zasnove
  4. enakovrednost bivalnih pogojev
  5. trajnostnost zasnove
  6. gospodarnost zasnove

 

IZHODIŠČA ZA VREDNOTENJE ZASNOV

 

Načrtovana gradnja stanovanjske soseske Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljane na zemljišču, ki ga je zasedalo komunalno podjetje Snaga, ki se je preselilo na primernejšo lokacijo ob deponiji in tovarni za predelavo odpadkov na Barju, je del načrtnega prestrukturiranja in prenove predela Poljan. Načrtovana gradnja najemnih stanovanj v povezavi z novim centrom za zbiranje in ponovno uporabo odpadkov se sklada s strategijo zgoščevanja zazidave in mešanja dejavnosti, ki sledi trajnostnim načelom ponovne uporabe zapuščenih gradbenih zemljišč in gospodinjskih odpadkov tudi v smeri dolgoročne vizije krožnega mesta. Razpisana natečajna naloga je torej predstavljala za natečajnike dvojni izziv: kako zasnovati v zaledju mestnega središča kakovostno stanovanjsko okolje za sorazmerno veliko število prihodnjih stanovalcev in to v povezavi z na prvi pogled nezdružljivo dejavnostjo lokalnega zbirnega centra odpadkov. Takšna izhodišča natečaja so usmerjala natečajnike v iskanje celovitih in domiselnih rešitev, kakršne običajno porajajo posebni pogoji lokacije, omejene možnosti in nenavadne kombinacije.

Posebnost razpisa je bilo že samo ime naloge Mestni kare Povšetova, ki je nedvoumno nakazovalo urbanistično temo oziroma težišče raziskovanja primerne zazidave med mestnim središčem in predmestjem. Kare je tradicionalna oblika mestotvorne zazidave, ki z zunanjo stranjo stavbnega oboda gradi ulico, navznoter pa dvorišče oz. stanovanjski park, s čimer se vzpostavljajo različni načini razmejevanja in prehajanja med javnim, poljavnim in zasebnim prostor v soseski. Razpisu natečaja se je odzvalo 11 avtorskih skupin, ki so si prizadevale na različne načine vpeti novo sosesko v mirno območje med Ljubljanico ter okoliško, pretežno samostoječo, raznoliko zazidavo v zelenju, se nanjo navezati in z njo povezati. Skupno izhodišče natečajnikov je bilo v čim večji meri zagotoviti izenačeno kakovost bivanja in enakovredne pogoje stanovanj za vse stanovalce soseske pri sorazmerno visoki stanovanjski gostoti. Z ozirom na dokaj zahtevno nalogo je dobila ocenjevalna komisija dovolj različnih rešitev iz različnih pogledov na sodobno stanovanjsko arhitekturo, da jih je lahko grupirala po sorodnosti in s primerjavo med njimi po postavljenih merilih izbrala najboljše rešitve.

Natečajniki so svoje zamisli razvijali z raziskovanjem prednosti in slabosti obodne in prostostoječe zazidave z različnimi variacijami in kombinacijami razvrščanja stavb na območju v skupine. Že zaradi velikosti, oblike in orientacije stavbnega otoka so se po večini odločali za prečne razpostavitve daljših in krajših blokov ali stolpičev na različnih razmikih v smeri sever–jug. Ti so obod zazidave vzdolž Povšetove ulice oblikovali z dolgo potezo neke vrste arkad z javnimi programi, lokali in prehodi ali z vložkom daljšega bloka z javnim pritličjem v prehoden ulični obod. Bolj tradicionalne rešitve so izhajale iz postavitve strnjene zazidave na dvorišče z javnim pritličjem ter prehodi in presledki v uličnem obodu. Natečajniki so se pri tem odločali o dveh možnostih: razširiti zazidavo v osrednje območje ali razširiti zazidavo ob Povšetovi ulici s preselitvijo zbirnega centra na južni rob območja. Komisija je presojala med razlikami v merilu, obliki in zvrsti – med bolj raznoliko prostostoječo zazidavo, ki povzema okoliško grajeno tkivo, ter med enotnejšo in bolj strnjeno zazidavo, ki oblikuje obodne in notranje ulice v soseski. Posebna tema je bilo oblikovanje Povšetove ulice in njenega prihodnjega značaja, kot ga soustvarjajo oblika in členitev njenega oboda ter navezave z notranjim prostorom načrtovane soseske, pri čemer je komisija upoštevala tudi predvidljivo preobrazbo tkiva okoliškega območja.

V obravnavi stanovanjske krajine in okolja so v natečajnih predlogih poleg členitvene funkcije zelenja prišli v ospredje trajnostni vidiki in učinek zelenja na dobro počutje stanovalcev soseske. V krajinskih ureditvah so predlogi predvideli poletno hlajenje soseske z naravnim vlaženjem in senčenjem z zelenim pokrovom, pretakanje zraka in prijetno mikroklimo pa so upoštevali tudi pri utemeljevanju izbora načina razvrščanja stavb v skupine. Stanovanjsko krajino so obravnavali kot dodani element odprtega prostora trgov, notranjih ulic in poti ali kot prirejen integralni del stanovanjskega ambienta, ki ponuja raznolikost rabe in doživetij ter možnosti srečevanj in drugih socialnih interakcij na prostem. Zanimivo je, da so se največje razlike med predlogi pokazale v tem, kako so natečajniki reševali problem gradnje podzemne garaže v odnosu do zagotavljanja čim večje površine raščenega terena, kakršno zagotavlja umestitev garaže v klet pod stavbami. Prav tako so natečajniki zelo različno obravnavali ježo na južnem robu zemljišča, ki je ena od reliefnih posebnosti območja. Najzanimivejše rešitve so pri tem vključevale oblikovanje poglobljenega osrednjega parka, zasnovo terasnega parka ali izkoristek višinske razlike terena za členitev soseske v spodnji in gornji del ali za vkop zbirnega centra v reliefni rob. Vsekakor so natečajniki na splošno veliko pozornosti in znanja namenili raziskovanju raznolikih krajinskih ureditev, s katerimi so si po večini prizadevali zrahljati geometrijsko zasnovo zazidave z mozaikom manjših krajin organskih oblik na razpredeni mreži prečnih in diagonalnih poti prek soseske. V oblikovanju podobe soseske so se natečajniki največ ukvarjali z vprašanjem, kako zmanjšati vtis velikega merila in monotonosti zazidave, ki je neizogibna posledica kopičenja enakih stavbnih volumnov in ponavljanja serijskih arhitekturnih elementov. Tako so na različne načine poskušali omiliti vtis arhitekture, predvsem s členitvami stavbnih gmot v tlorisu in po višini stavb. Večina natečajnikov se je zadovoljila z oblikovanjem enotno urejenih mrež fasadnih elementov in odprtin, premalo pa jih je poleg členjenja stavb uporabilo tudi možnosti likovnega oziroma plastičnega oblikovanja fasad, kakršne ponujajo različne oblike in razporeditve odprtin, gubanje oziroma zgibanje fasadne ploskve, razgibanje podobe stavb s kombinacijo različnih fasadnih materialov. Primerjava natečajnih predlogov je pokazala, da uporabnost normiranih stanovanj podanih velikosti ni toliko odvisna od možnih variant rešitev stanovanjskega tlorisa, ampak v prvi vrsti od izbora stavbnega tipa in oblike razvrščanja v skupine. Pri tem natečaju se je še posebej prepričljivo izkazalo, da je urbanistična zasnova odločilnega pomena za kakovost bivanja v soseski. Med predlogi ni veliko razlik v rešitvah tlorisov in funkcionalnosti stanovanj, večje razlike med njimi so v tem, v kolikšni meri so zagotovili enakovredno osončenost, osvetljenost, prezračevanje, kako so bili zasnovani hodniki, stopnišča in podaljški stanovanj z vidikov zasebnosti in intimnosti stanovanj. Natečajniki so v glavnem uporabili znane stavbne tipe kolektivnih stanovanjskih stavb, od ozkih in širokih blokov do atrijskih blokov in atrijskih stolpičev, ki so jih med seboj različno razpostavljali, povezovali in kombinirali. Pogrešali smo nekatere alternativne zazidave – po tlorisu strnjene stavbne strukture v mreži atrijev in po prerezu zložene različne tipe stanovanj. Prav tako ni bilo predlogov globokih in verižnih blokov brez hodnikov, s prečno zasnovanimi stanovanji. Natečajniki so si prizadevali izogniti dolgim, temačnim hodnikom in poudariti pomen (čeprav posredne) dvojne orientacije stanovanj. Večina je preizkušala različne oblike dvorišča, od atrija znotraj stavb, obdanega s hodniki in stopnišči, do s stavbami obdanega stanovanjskega parka kot oblike medprostora med stanovanjem in sosedsko skupnostjo, ki spodbuja srečanja in stike med stanovalci.

Največ natečajnikov je zbirni center umestilo na zunanji rob območja, kjer naj bi sosesko zaslanjal pred hrupom s prometno obremenjene Glonarjeve ulice. Pogumnejši so bili predlogi postavitve centra pravokotno na Glonarjevo ulico, na notranji rob območja, kjer so ga vkopali v ježo, tako da so aktivni del razvili vzdolž notranje ulice. Poleg različnih umestitev so natečajniki predlagali tudi raznovrstne organizacije zbirnega centra, v vzporednih funkcionalnih pasovih ali zaporedno razporejenih funkcionalnih sklopih, kot sta jih narekovala razporeditev dejavnosti ter odvijanje poti in notranjega dostavnega prometa. Nekateri so se odločili za zbirni center v zaprti, iz soseske izločeni zgradbi, ki so jo na različne načine zaklanjali in zastirali, ravno streho pa namenili za parkiranje ali športna igrišča. Drugi so zbirni center obravnavali kot bolj odprto zgradbo z vkopanim zbirnim delom in aktivnim delom (z delavnicami, trgovino in izposojevalnico), povezanim z notranjo ali obodno ulico soseske.

Natečajniki so se različno odločali o tem, katere naj bi bile dodane vrednosti načrtovane soseske znotraj izvedljivih okvirov. Samo ena skupina se je odločila, da predlaga celovito alternativno zasnovo, ki naj bi razrešila vse prepoznane probleme gradnje najemnih stanovanj iz vidika socialne utopije. Sicer napredne zamisli o stanovanjski stavbi kot odprti strukturi, enoprostorskem stanovanju fleksibilnega tlorisa, prostem pritličju in ločeni javni garažni hiši postanejo manj prepričljive, ko jih soočimo z vprašanji bivalnih navad, zakonskih omejitev, postopkov oddaje in načinov upravljanja stanovanj v lasti sklada.

Natečaj je po mnenju komisije izpolnil pričakovanja razpisa in postavil nova merila kakovosti bivanja v mestnem kareju, še posebej z vidikov stanovanjske krajine in vključevanja dejavnosti, ki lahko prispevajo tako k oblikovanju skupnosti kot k okoljski ozaveščenosti stanovalcev.

Prof. Janez Koželj, predsednik ocenjevalne komisije

S klikom na spodnje naslovne plakate si posamezne elaborate lahko v celoti ogledate:

1.NAGRADA

Avtorja:
Mojca Gužič Trplan, univ. dipl. inž. arh.
Gregor Trplan, univ. dipl. inž. arh.

Sodelavci:
Arhitektura: Anže Čuden, mag. inž. arh., Klara Prošek, mag. inž. arh.
Gradbene konstrukcije: Vladimir Briški, univ. dipl. inž. grad., AG inženiring, d.o.o. Strojne inštalacije: Marko Vrabec, univ. dipl. inž. str., Emineo, d.o.o.
Elektroinštalacije: Boštjan Vindšnurer, univ. dipl. inž. el., Winky, d.o.o.
Požarna varnost: Marko Kastelic, univ. dipl. inž. el.

 

2. NAGRADA

Avtorji:
Ravnikar Potokar arhitekturni biro, d.o.o.
Ajdin Bajrović, mag. inž. arh.
Viktorija Bogdanova, mag. inž. arh.
Robert Potokar, univ. dipl. inž. arh.

Sodelavca:
Tina Gradišer, mag. inž. arh.
Jernej Borko, mag. inž. arh.

3.NAGRADA

Avtorji:
Alessio Coloni, dott. arch.
Marko Coloni, univ. dipl. inž. arh.
Vid Bogovič, univ. dipl. inž. kraj. arh.

PRIZNANJE

Avtorji:
prof. mag. Tomaž Krušec, univ. dipl. inž. arh.
Lena Krušec, univ. dipl. inž. arh.
Vid Kurinčič, univ. dipl. inž. arh.
Jurij Nemec, univ. dipl. inž. arh.
Neža Novak, mag. inž. arh.

Avtorji krajinske arhitekture:
prof. dr. Ana Kučan, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Luka Javornik, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Tomislav Krnač, mag. inž. kraj. arh.

Sodelavci:
Petra Hribar, mag. inž. arh.
Lara Gligić, mag. inž. kraj. arh.
Danijel Mohorič, mag. inž. kraj. arh.

PRIZNANJE

Avtorji:
Aleš Žnidaršič, univ. dipl. inž. arh.
Katja Žlajpah, univ. dipl. inž. arh.

Sodelavci:
Vesna Vraničar, univ. dipl. inž. arh.
Tjaša Tušar, abs. arh.
Špela Sušnik, abs. arh.
Jože Oblak, univ. dipl. inž. str., strojne inštalacije, požarna zasnova
Gašper Blejec, univ. dipl. inž. grad., promet

NENAGRAJENI ELABORATI:

Potrebujete pomoč?

Ker so številna vaša vprašanja, ki nam jih zastavljate, enaka ali podobna, vas vabimo, da si ogledate seznam najpogosteje zastavljenih vprašanj in odgovorov. Vprašanja smo razdelili v sklope po dejavnostih. V kolikor odgovora ne najdete, nas lahko kontaktirate ali nam pošljete vprašanje preko e-obrazca.


Ogled vseh tem pomoči